Odziv na članek: Porod doma? »To je hazard. Prej ali slej boste morali pisati o nesrečnem porodu na domu« z dne 27. 1. 2022, avtorice Polone Krušec, dosegljiv na: https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/61f1c3007d827/vse-vec-slovenk-bi-rojevalo-doma-a-stroka-odgovarja-to-odsvetujemo
Čemu se gospod Merlo tako pritlehno – nepoučen glede poroda doma, a kot veliki razsodnik vztrajno loteva poroda doma? In to, ironično: tudi v času, ko naslove polni incident v mariborskem UKC o sumljivi smrti novorojenčka in ko se še dobro spomnimo 850.000 € vredne odškodnine, ki jo je bila postojnska porodnišnica prisiljena, na koncu z izvršbo, plačati zaradi zapletov pri porodu? In čemu mu pri tem nekritično in neprofesionalno asistira novinarka Polona Krušec, ki o dejstvih ne povpraša nasprotne strani – samostojnih babic?
Še pred odločitvijo vlade, da se izvajanje načrtovanih porodov doma leta 2020 prekine, se je v medijih pričela pojavljati diskreditacija poroda doma ter babic, ki to storitev opravljamo. Ministru za zdravje je bil podan poziv, da se porod doma začasno prepove, saj da gre za veliko nevarnost tudi zaradi epidemije. »Gre za porodne svetovalke, ki lačne zaslužka, izkoriščajo strah pred epidemijo. Ginekološko-porodniška stroka v postojnski bolnišnici jih pozna in ve, da nimajo ustreznih strokovnih dovoljenj, nekatere so ga celo izgubile,« ter: »Glede na pritiske, ki se pojavljajo zadnje dni tako medijev kot redkih, premalo izkušenih izvajalk porodov na domu, vas prosimo za takojšnjo prepoved poroda na domu« (Aleksander Merlo, Primorske novice, 28. 3. 2020).
Ne vem, koga konkretno je imel takrat v mislih gospod Aleksander Merlo, a prepoved babicam (ne svetovalkam brez ustreznih dovoljenj!), da delamo pri načrtovanih porodih doma, ki je sledila, je bila, brez strokovne ali druge razumne podlage, v veljavi od aprila do julija 2020. Nasprotno z nameni, pa porodi doma niso bili preprečeni, le ženske, ki so se za porod doma odločile, so bile potisnjene v »kot«. Namesto, da bi si lahko legalno izbrale samostojno babico, kot sem sama, so bile primorane rojevati bodisi same, bodisi brez strokovne pomoči, bodisi s strokovno pomočjo, ki pa je delala na skrivaj.
Tako kot prepoved splavov ne pomeni, da jih ženske nimajo, tudi prepoved babiške dejavnosti pri porodih doma ne pomeni, da ženske doma več ne rojevajo.
Ob tem se je treba zavedati dejstva, da prav prepoved poroda doma in/ali prepoved dela babicam pri porodih doma, botruje povečanju nevarnosti za zaplete oz. povečanju možnosti, da se zapletov ne reši pravočasno. Temu verjetno botruje tudi dejstvo, da informiranje v takšnih okoliščinah ne poteka več javno in da se s prikrivanjem izgubi na dostopu, transparentnosti in verodostojnosti informacij – vključno o tveganjih in perinatalnih rezultatih. Tudi če je pri porodu ustrezno izobražena oseba, je na mestu vprašanje, ali bo v primeru odstopanj odreagirala pravočasno, ali pa bo zaradi strahu pred sankcijami zaradi opravljanja prepovedane dejavnosti, reševalce poklicala kasneje, kot bi bilo optimalno?
V tem oziru gre tragični razplet pri porodu doma, ki se je zgodil maja 2020, v času prepovedi, morebiti pripisati tudi gospodu Aleksandru Merlu, ki je pozval, in vsem tistim, ki so njegov predlog za prepoved poroda doma podprli. Bi se tragični dogodek zgodil tudi v primeru, če bi samostojne babice pri porodih doma smele delati? Nikoli ne bomo vedeli. A obstaja možnost, da bi bilo drugače.
Po podatkih, s katerimi razpolagam, številke, ki so navedene v članku ne odslikujejo dejanskega stanja porodov doma. Vanje namreč niso zajeti porodi, ki niso vneseni v Perinatalni informacijski sistem (PIS). Gre za porode žensk, kjer niso klicali reševalcev in po porodu niso odšle v porodnišnico in ki so rodile doma:
a) same, brez tuje pomoči;
b) z nestrokovno pomočjo;
c) s pomočjo strokovno usposobljene osebe, z ali brez dovoljenja za opravljanje babiške ali porodniške dejavnosti, v času prepovedi porodov doma (april – julij 2020);
d) s pomočjo strokovno usposobljene osebe, ki nima dovoljenja za samostojno opravljanje babiške ali porodniške dejavnosti, v času prepovedi porodov doma ali izven nje.
V letu 2020 je namreč, poleg omenjenih 79 žensk, ki so rodile izven porodnišnice in so zavedene v PIS, še 31 takšnih, ki v PIS niso zavedene (to je neuraden podatek z dne 27. 5. 2021; s točnim podatkom razpolaga NIJZ) – to pa je skoraj 30% (!) vseh porodov izven porodnišnice.
Po podatkih, ki jih imam, v članku navedeni podatki tudi niso resnični v delu, ki se nanaša na čas zapleta; eden se je zgodil v lanskem letu, drugi pa v letu 2020 (dopuščam sicer možnost, da se je zgodil še en zaplet, s katerim nisem seznanjena, a glede na okoliščine dvomim).
Babice in zdravniki vemo, da se bomo vsi srečali z zapleti pri porodu. Če do zapletov ne bi prihajalo, bi ženske enostavno rojevale same, ali v spremstvu obporodne pomočnice (doule); babice in zdravniki sploh ne bi bili potrebni. Babice smo usposobljene, da mdr. spremljamo fiziološke porode nizkorizičnih porodnic, prepoznavamo odstopanja in ustrezno ukrepamo (preprečevanje zapletov in/ali reševanje zapletov in/ali premestitev v porodnišnico) kadar je to potrebno. O varnosti poroda doma pričajo številne tuje raziskave, kot tudi perinatalni rezultati v moji babiški praksi (rezultati so dostopni v PIS).
Napačno in neosnovano je sklepanje, da je, ker bo do zapleta slej ko prej prišlo, porod nevaren in da je porod doma potrebno prepovedati. Pravilen sklep se glasi: ker pri porodu lahko pride do zapletov, je potrebno v največji možni meri zagotavljati okoliščine, ki omogočajo varen porod (ne glede na mesto poroda). To pa pomeni, da si ženska z nizkim tveganjem za zaplete, ki namerava roditi doma (tako kot to lahko storijo v ostalih demokratičnih državah), enostavno in legalno izbere zanesljivo babico, ki svojo dejavnost opravlja z dovoljenjem in da je babic za porod doma dovolj (namesto da se jim otežuje lastno prakso). Prav tako je velikega pomena, da je ženska, kljub njeni odločitvi, spoštljivo obravnavana tako v nosečnosti, kot ob morebitni premestitvi v porodnišnico. V praksi so moje klientke še vedno marsikdaj neustrezno obravnavane v ginekološkem dispanzerju, saj nekateri zdravniki zaradi izražene namere, da bodo rodile doma, nanje povzdignejo glas, jih zastrašujejo (ne informirajo), žensko nenadoma opredelijo kot visoko rizično (čeprav za to ni strokovnih razlogov) in/ali jim, v nasprotju z navodili Ministrstva za zdravje, ne želijo izpolniti dokumentacije o zdravstvenem stanju (nekateri zato, ker tega posebej ne dobijo plačanega, drugi zato, ker tako demonstrirajo, da se ne strinjajo s porodom doma).
Kot samostojna babica že dalj časa opažam in opozarjam na pomanjkljivosti in potencialne nevarnosti, ki sem jih opazila na področju poroda doma. Opozarjam tako Ministrstvo za zdravje, člane delovne skupine za pripravo predloga za pravno in organizacijsko ureditev poroda na domu pri Ministrstvu za zdravje, katere članica sem, Zbornico – Zvezo in tudi javno. Potrpežljivo čakam na odzive v zvezi z izpostavljeno problematiko in upam, da se motim vsakič, ko me prešine občutek, da se nepravilnosti dopušča namerno, s ciljem, da bodo eskalirale in privedle do stanja, ko se bo zaradi hudega zapleta zdelo, da je prepoved doma zaradi nevarnosti upravičena.
Ob vsem tem trdno stojim za prepričanjem, da se pomanjkljivosti ne da odpraviti z nekorektnim, prikrojenim in pristranskim poročanjem ter z nekritičnim pavšalnim napadom na porod doma v javnih medijih. Senzacionalistično pisanje in demoniziranje poroda doma je neutemeljeno in škodljivo. Povzroča škodo in krni ugled dobrim babicam. Razumem, da je to cilj. A za povrh povzroča mistificiranje poroda doma, s čimer povzroči ravno nasprotni učinek od nameravanega. Morda se tudi zato, skladno z napadi na porod doma, veča njihovo število?
Če želimo pošteno govoriti o varnosti poroda doma, moramo vedno razlikovati med načrtovanim in nenačrtovanim porodom doma, med porodom z legalno strokovno pomočjo in brez nje. Šele ob upoštevanju teh podatkov lahko podatke, ki jih dobimo, ustrezno vrednotimo.
V primeru, da pride do zapeta pri porodu, pri katerem je prisotna babica in se pojavi sum, da ni ustrezno ukrepala, je za ugotavljanje pristojna Zbornica-Zveza, ki ima tako pristojnost nadzora, kot ukrepanja (vključno s sankcijami), stečejo pa lahko tudi drugi postopki pri drugih organih. Zato je nepojmljivo, da se ob vsej regulaciji, ki jo ima na voljo država, porod doma lahko poskuša vedno znova in znova javno medijsko diskreditirati s pavšalnimi mnenji in zastraševanjem, namesto da bi se, na ustreznih inštancah, oblikovalo smiselne okvirje, smernice in pritožbene poti v primerih zaznanih težav ter sankcioniralo neustrezne prakse in, nenazadnje, dalo priznanje dobrim.
Nina Radin, samostojna babica
op.: Zapis je odziv na članek Porod doma? »To je hazard. Prej ali slej boste morali pisati o nesrečnem porodu na domu« z dne 27. 1. 2022, dosegljiv na: https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/61f1c3007d827/vse-vec-slovenk-bi-rojevalo-doma-a-stroka-odgovarja-to-odsvetujemo
